-
1 long
I 1. [loŋ] adjective1) (measuring a great distance from one end to the other: a long journey; a long road; long legs.) dolg2) (having a great period of time from the first moment to the last: The book took a long time to read; a long conversation; a long delay.) dolg3) (measuring a certain amount in distance or time: The wire is two centimetres long; The television programme was just over an hour long.) dolg4) (away, doing or using something etc for a great period of time: Will you be long?) dolgo5) (reaching to a great distance in space or time: She has a long memory) daljnosežen2. adverb1) (a great period of time: This happened long before you were born.) mnogo (prej)2) (for a great period of time: Have you been waiting long?) dolgo•- longways- long-distance
- long-drawn-out
- longhand
- long house
- long jump
- long-playing record
- long-range
- long-sighted
- long-sightedness
- long-suffering
- long-winded
- as long as / so long as
- before very long
- before long
- in the long run
- the long and the short of it
- no longer
- so long! II [loŋ] verb((often with for) to wish very much: He longed to go home; I am longing for a drink.) hrepeneti- longing- longingly* * *I [lɔŋ]adjectivedolg; dolgotrajen, dolgovezen; juridically časovno odmaknjen; (zlasti economy) dolgoročen; economy čakajoč na zvišanje cenlong arm — dolga roka, oblastAmerican long bit — kovanec za 1ɜ centoveconomy a long date — dolg roklong in the finger — tatinski, dolgoprsta long face — kisel, žalosten obrazlong hundredweight — angleški cent (50,8 kg)to have a long head — biti preudaren, bister, daljnovidensport long jump — skok v daljinoit is a long lane that has no turning — nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat krajeconomy to be on the long side of the market — ali to be long of the market — špekulirati na višje cenelong in oil — bogat z oljem, z mnogo oljaa long purse — globok žep, mnogo denarjanautical slang longpig — človeško meso (hrana ljudožrcev)gentlemen of the long robe — pravniki, odvetnikiin the long run — končno, konec koncevlong sight — daljnovidnost (tudi figuratively)of long standing — dolgoleten, starlong in the tooth — starejša, kakor hoče priznatilong vacation — letni oddih, poletne počitniceto have a long wind — imeti dobra pljuča, dobro teči, figuratively dolgovezno govoritiII [lɔŋ]adverbdolgoas ( —ali so) long as — dokler, samo čeas long ago as 1900 — že l. 1900.so long! — na svidenje!to be long in doing s.th. — potrebovati mnogo časa za kaj napravitino ( —ali not any) longer — nič več, ne deljIII [lɔŋ]noundolg čas; dolžina, dolg glas, dolg zlog; British English velike počitnice; plural dolge hlačethe long and the short of it — bistvo tega, z eno besedo, na kratkoIV [lɔŋ]intransitive verbhrepeneti, poželeti ( for) -
2 tongue
1) (the fleshy organ inside the mouth, used in tasting, swallowing, speaking etc: The doctor looked at her tongue.) jezik2) (the tongue of an animal used as food.) jezik3) (something with the same shape as a tongue: a tongue of flame.) jezik4) (a language: English is his mother-tongue / native tongue; a foreign tongue.) jezik* * *[tʌŋ]1.nounjezik; figuratively človeški govor, jezik, veščina govora; način, spretnost izražanja; figuratively (zemeljski) rt; jezik plamena; jeziček (pri tehtnici); jezik pri čevlju; kembelj (zvona); ustnik (pihala); technical tračnica, kretnicafurred (coated) tongue — medicine obložen jezika fluent tongue, a sharp tongue — dobro namazan, odrezav jezika long tongue, a sharp tongue — dolg, oster jeziktongue in cheek figuratively ironičnoslanderous tongue — zlobni jeziki, obrekovalcigift of tongues — dar, talent za jezikeon the tip of one's tongue — na konici jezika, na jezikuhe is all tongue — on samo govoriči, njega je samo govorjenje, brbljanjehis tongue is too long for his teeth — on je preveč jezikav, on preveč jezikato give tongue — glasno govoriti, vpitito have a long tongue — imeti dolg jezik, biti čenčavhe has too much tongue — kar ima na srcu, ima na jezikuhold your tongue! — drži jezik za zobmi! jezik za zobe!to speak with one's tongue in one's cheek — govoriti ironično (posmehljivo, neiskreno, hinavsko)to wag one's tongue — neprestano brbljati, žlabudrati;2.transitive verbdotakniti se, polizati z jezikom; colloquially ozmerjati, ošteti; intransitive verb klepetati, jezik vrteti -
3 mouth
1. plural - mouths; noun1) (the opening in the head by which a human or animal eats and speaks or makes noises: What has the baby got in its mouth?) usta2) (the opening or entrance eg of a bottle, river etc: the mouth of the harbour.) ustje2. verb(to move the lips as if forming (words), but without making any sound: He mouthed the words to me so that no-one could overhear.) izgovarjati brez glasu, momljati- mouthful- mouth-organ
- mouthpiece
- mouthwash* * *I [maum]nounusta; gobec, smrček; žrelo (topa), grlo (steklenice), odprtina (cevi), vhod (v jamo); ustje (reke)slang ustenje, gobcanje; colloquially down in the mouth — žalosten, potrtfrom s.o.' s mouth — komu z jezika (vzeti)to have a big mouth — imeti dolg jezik, preveč govoriticolloquially to keep one's mouth shut — držati jezik za zobmito look a gift horse in the mouth — gledati podarjenemu konju na zobe, zmrdovati se nad darilomto make s.o. laugh on the wrong side of his mouth — odvaditi koga smehato make s.o.'s mouth water — delati komu skomineto put ( —ali place) words into s.o.'s mouth — položiti komu besede v usta; trditi da je kdo kaj rekelto take the bread out of s.o.'s mouth — spraviti koga ob zaslužekto take the words out of s.o.'s mouth — vzeti komu besedo iz ustuseless mouth — kdor jé, a ne delaII [mauð]1.transitive verbpompozno (afektirano) izgovarjati, uzgovoriti; dati v usta, jesti, žvečiti; dotakniti se z ustnicami; navajati konja na uzdo;2.intransitive verbafektirano govoriti; pačiti se (at komu) -
4 talk hack
transitive verb nevljudno, kljubovalno nazaj odgovarjati, jezikati, imeti dolg jezik
См. также в других словарях:
jêzik — íka m (é í) 1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dólg — á [u̯g] m, tož. mn. stil. dolgé (ọ̑) 1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju: dolg se je iz leta v leto večal; črtali so mu dolg; plačati, poravnati, terjati, vrniti dolg; posestvo je brez dolga; državni dolg; vojni dolg / imeti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predólg — a o stil. ó [u̯g] prid. (ọ̑ ọ) preveč dolg: delati predolge korake; predolgi lasje; predolgo krilo / predolg govor; predolga povest / utrujen od predolge poti ● slabš. imeti predolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; evfem. imeti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
viséti — ím nedov., vísel (ẹ í) 1. biti oprt, pritrjen na kaj ob zgornjem delu ali nad seboj brez opore na tleh, spodaj: svetilka, zavesa visi; klobuk visi na klinu; slika visi na steni; na veji visi roj; držeč se vrvi, viseti nad prepadom; pod stropom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
láhek — tudi lahák hka o tudi ó prid., lážji (á ȃ á) 1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen; lahek kovček, tovor; vzdigni otroka, saj je lahek; olje je lažje od vode; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč; lahke zavese; ta obleka je lahka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavézati — in zavezáti véžem dov. (ẹ á ẹ) 1. z vrvico, trakom ali z deloma česa narediti vozel a) da se kaj zapre, stisne: zavezati culo, nahrbtnik, vrečo; zavezati mapo; zavezati si čevlje / zavezati drobce v robec; zavezati si lase v čop b) da se zapre … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svét — á m (ẹ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles … Slovar slovenskega knjižnega jezika